Želje in načrti
Nazaj se je lahko ozirat. Česa si pa želim, kaj pričakujem od prihajajočega leta? Poleg svetovnega miru, seveda, da me ne bodo misice postrani gledale, kot da že nisem tega skozi dal. Pogovarjamo se o digitalijah, ne? Torej, kaj bo novega na moji delovni mizi?
Nekaj zadev je že jasnih, se ve vnaprej zaprmej. Jeseni, ko se iztečejo prve dveletne pogodbe, si omislim novi iphone 5. Tistega, ki smo ga zaman čakali letos, pa smo dobili le oznako S in kolektivno pobešene nosove, ker je videti enak kot prej. Petica bo res nekaj novega.
Ampak kaj? Kaj hudiča še manjka temu iphone hudiču? Iz glave se domislim samo še boljšega fotoaparata, pa še ob tem bomo le skomignili. Česa še nima, kar nujno potrebujemo, pa se še ne zavedamo? Pustimo se presenetiti.
Baje, da pride novi apple TV, zaresen, z ekranom. Steve ga je omenjal tik pred smrtjo, pravijo, revolucija bo. Brez kablovja, “stari” teve kanalski program, kot smo ga od vedno navajeni, bo na njem le eden izmed iOS appov, kaj bi gledali, pa mu bomo preprosto povedali. Saj ste že slišali za siri? No, to!
Lytro
Lytro je eden tistih gedžetov, ki bi ga imel takoj. Minimalističen dizajn v obliki kvadra, tako nekako, kot bi tri kocke skupaj zlepili. Prijetne, žive barve, na prvi pogled nobenih gumbov. Si predstavljate? Če kdaj, je zdajle res priložnost, da vas spet povabim v google, vtipkajte “lytro”, prvi zadetek je. Potem pa se zazrite v čudni rdeči kvader z lečo in se skupaj z menoj čudite, a je tole res fotoaparat in zakaj je tak? Bogme, takole začudeno ga bodo gledali, ko ga prvič postavim v Žmaucu na mizo. To mi deli!
Je fotoaparat, ampak ne običajen. Po njihovih besedah gre za novo razumevanje fotografske svetlobe in kako jo zabeležiti. Današnji fotoaparati na film/senzor odtisnejo pravzaprav le dvodimenzionalni “vtis” fotografiranega prostora, pri tem se moramo nujno sprijazniti z izgubo ogromne količine podatkov o tem prostoru. Platonova jama in sence pridejo na misel, fotografija je daleč od realnosti. (In prav je tako, vpije umetnik v meni!)
Lytro namesto odtisa beleži tako imenovano svetlobno polje prostora. Novoizumljeni senzor je poleg občutljivosti za intenzivnost in barvo svetlobe občutljiv tudi za njeno smer. Rezultat je nekakšen “svetlobni vtis”, ki ga poseben softver zna pokazati na ekranu v obliki tako imenovane “žive slike”. Žive zato, ker jo je mogoče post festum ostriti in zumirati v računalniku. Zaenkrat, vse je odvisno od softvera. Demonstracijo ostrenja si morate nujno ogledati sami, na spletni strani je na voljo kopica posnetkov v preizkus, za povrh pa še magistrska naloga izumitelja tehnologije. Sem šel koj gledat, če ni kaj prepisano od Jakliča. Če prav razumem, podatki o svetlobni sliki prostora so zajeti, kaj vse je iz njih mogoče dodatnega izluščiti, pa še niti sami natanko ne vedo.
Jaz si predstavljam nekaj takega kot v Iztrebljevalcu. Če je v ujetem svetlobnem polju dovolj podatkov, bi se nekoč res nemara dalo gledati okrog vogalov na fotki. Z drugimi besedami, manj ko razumem, bolj me rajca. Prvo omejeno rundo so takoj razprodali Američanom, novo napovedujejo po novem letu, upam, da tudi za Slovenijo. Resnici na ljubo posnetki sami niso ravno osupljivi. Zagotovo pa je nenavadno nizka cena (slabih štiristo dolarjev) za izdelek s tako svežo in unikatno tehnologijo. Na tržišču ni ničesar podobnega.
Nest
Zato pa je tržišče termostatov popolnoma zasičeno. Tistih belih, bež ali sivih plastičnih termostatov, ki jih imamo v dnevni sobi in spalnici in smo se jih navadili in njih plastično nagravžnost iztisnili iz polja dojemanja. Ne opazimo jih, razen če nas zebe, nikoli niso prav nastavljeni in otroci so zmeraj krivi, da je nekdo nekaj premaknil. Nikomur pa v zadnjih petdesetih letih, odkar imamo centralno kurjavo, še ni padlo na misel, da bi se jih dalo kakorkoli izboljšati. Škatle so že desetletja enake, nova sta le LCD-displej in font v napisih. In cena nafte na zadnji položnici.
Nikomur, razen enemu bivšemu inženirju Appla, ki je začutil priložnost, da pomete z nedomiselno konkurenco. Firmo sem moral omeniti, ker se je tam naučil, kako se to naredi. Njegov termostat Nest je lepši in futurističnejši od iphona, če verjamete ali ne. Saj pravim, pejte si ga poguglgledat (sic!).
Notri pa se skriva še kup mikroprocesorske pameti in softvera. Kompatibilen z že obstoječimi termo sistemi, čeprav je dizajn futurističen in bi prejkone človek kje s strani pričakoval USB-konektor. Ki ga seveda ni, ker v vesolju centralne kurjave in toplovodarjev (Hej! Tišina zadaj!) ni USB-ja. Oni imajo svoje konekšne (Hej!) in nest jih vse obvlada. Malo je verjetno, da imate doma centralno kurjavo, ki je nest ne bi znal goniti. Za povrh pa še wifi-mreženje direkt na internet, da ga lahko programiraš kar preko spleta ali pametnega telefona. Za povrh-povrh pa še softverske možgane, ki beležijo navade uporabnika in mu samodejno prilagodijo delovanje. Ob štirih iz službe? Ja, gospodar, čakala te bo ogreta garaža!
Cena? Nič posebnega, 250 dolarjev. Zadovoljen. Čakam na svojega.
Srečnega pa zdravega!
