Napisi padajo
O telefonih se ni za kregat. Če pohvališ enega, se zameriš vsakemu, ki ima drugačnega. Zadnjič smo se na twitterju spet skregali in sem potem razmišljal, zakaj hudiča se čustva tako razvnamejo, kadar kak drug telefon omenim, pa če sem še tako previden. In sem bil RES previden, častna! Na blogu sem objavil fotografiji, posneti z dvema različnima telefonoma, nič kaj dosti komentiral, predvsem pa sem se vzdržal sodbe, katera fotka je boljša. Meni se je itak zdelo očitno.
Pa ni bilo. Nekdo je hvalil barve, ki so se meni zdele podrte, drugi je kritiziral zabrisano ozadje, ki se je meni zdelo imenitno. In ker nisem znal držati jezika, so mi kmalu očitali vse živo, od fanboyizma do poniževanja. Jaz pa nazaj, seveda, nikogar ne šparam. Vse zaradi ene yebene znamke telefona.
Še pri avtomobilih se ne kregamo takole, se ne spomnim, da bi se sploh kdaj. Bolj ko so pametne, te nove naprave, bolj oseben stik navezujemo z njimi. Ženske jih rade okrašujejo z obeski, da jih še bolj poosebijo. Moj je. Noter so moje fotke, telefonske. On posluša, ko se pogovarjam. On vse ve. Moj prjatu je. Ne pljuvat čez prjatle!
Ne bom več. Se pa čudim, da se nihče na twitterju več noče ravsat okoli politike. Se vam ne zdi, da se je zadnji teden vse nekam umirilo? Le Minister še vedno useka sem in tja kakšno čez Jankovića, ne more si pomagat, je pač pregloboko v igri. Upanja zanj nisem izgubil, ker sva se prav danes nekaj pričkala okoli strategije sistema iOS. Še vedno je heker po duši. Oprostim. Tako kot Crnemu, ki me je tudi okregal zaradi volilnih preferenc in mu je bilo potem žal, čeprav sploh nisem zameril, da se vtika.
**
Danes zvečer je na devour (devour.com, odličen izbor z youtuba) uletel zanimiv in najbrž zgodovinski posnetek prvega testnega poleta z električnim multikopterjem, podobnim, kot so tisti novi štirikopterji igračke na daljinsko vodenje. Le da je širok in dolg kakih šest metrov ter ima šestnajst propelerjev in pilota. Posnetek beleži, da je polet trajal minuto in pol in da so se potem objemali. Ali je bil let res zgodovinski, bo seveda odločila zgodovina sama. Če je bil, bodo zanamci veseli posnetka v visoki ločljivosti, mojo generacijo sta brata Wright zelo razočarala s tistim migetajočim črno-belim Čaplin filmom brez zvoka. In v čem je finta črnih cilindrov? Halo?
**
Berem najnovejšo biografijo Steva Jobsa, na ipadu seveda. Simbolično in pomenljivo, kot se spodobi. V Applovi trgovini elektronskih knjig je za štiri dolarje cenejša kot pri Amazonu. Zakaj in od kod razlika, ve samo ciganka, še papirnata inačica s trdimi platnicami (in ne kak navaden študentski “paperback”) je pri njih cenejša od tiste za kindle. Ne sprašujte me več. Pol se pa čudijo, če se zmedeni mulci zatekajo k piratom, tam je cena enotna in ni nobene zmede.
Nazaj k biografiji - na začetku so me davile podrobnosti iz mladosti in je bilo treba potrpeti, ker jih večinoma že poznamo s spleta in iz pripovedi bivših sodelavcev. Komaj čakam, da pridejo na vrsto tiste sočne, še neznane zgodbe zadnjih desetih let - kako se je pogajal z glasbenimi založniki, kako je nastajal iphone, zakaj je ipad tak in ne drugačen in podobno. Sveže trače hočem, tiste, ki jih čas še ni razkril. Baje, da jih je veliko notri.
Kljub neučakanosti pa lahko rečem, da se knjiga lepo bere in da je avtor presenetljivo neizprosen do svojega subjekta, kot mu je ta baje izrecno naročil, naj bo. In je. Vélikega vizionarja spoznamo zdaj kot navadno trmasto cmero, zdaj kot navadnega pragmatičnega manipulatorja, ki se rad podpisuje pod tuje ideje, drugič spet kot briljantnega, neizprosnega, a zahrbtnega pogajalca. In en kup sočnih koleričnih izpadov. A se mu vse oprosti, seveda. Saj pravim, na sredi sem in se veselim še sočnejšega branja do konca. Knjiga je top šit uspešnica tega meseca, že več kot teden dni kraljuje na prvi Amazonovi strani. Steve Jobs odhaja v sončni zahod in legendo. Napisi padajo.
**
Božič prihaja, dober izgovor za sprehod čez BTC. Vem, da je zgodaj, ampak v bistvu ni. Miklavž pride že čez mesec dni in je naše že razvadil, vmes bo pa spet kak rojstni dan kakega sošolca, včasih se mi zdi, da si jih kar izmišljajo. Otroška darila tako ali tako rad kupujem na zalogo, v hiši imam skrivališče, ga še niso izvohali. Lepa zaloga drobnarij, ki jih človek rad kupi, a nikoli potrebuje, in so idealne za rojstnodnevna darila. Lego kocke, baloni, flomastri, miselne uganke in tako. Za odrasle pa opinel pipci, maglite svetilke, zippo vžigalniki, karte z nagimi babami, kondomi v pastelnih barvah, kao za štos.
Pripovedujem zato, ker sem v kleti hale A opazil, da imajo na zalogi fenomenalni robotski kit lego mindstorms NXT 2.0, jaz sem svojega moral iz Dojčlanda naročat, prekleto! Če imate doma malo večje, pridne in računalnika vešče otroke z veseljem do tehnologije, ga ni boljšega darila. Pridni naj bojo zato, ker ni poceni (nekaj manj kot 300 evrov) - a če se otrok morda kasneje res zagreje za robotiko in nekega dne potrka na domača vrata s kompjuterskim doktoratom ali dvema, se boste radi spomnili dneva, ko vam je mulec spulil tiste tri stotake…
